• INSTITUT ZA ISTORIJA NA UMETNOSTA I ARHEOLOGIJA


  •   
  • FileName: 03 Istorija na umetnost programi Anticka umetnost.pdf [read-online]
    • Abstract: INSTITUT ZA ISTORIJA NA UMETNOSTA I ARHEOLOGIJASTUDISKA PROGRAMA ZA POSLEDIPLOMSKI STUDIIPO ISTORIJA NA UMETNOSTANASOKA-ANTI^KA UMETNOSTNAZIV NA Kod: UP101 EKTS: 10PREDMETOT:

Download the ebook

INSTITUT ZA ISTORIJA NA UMETNOSTA I ARHEOLOGIJA
STUDISKA PROGRAMA ZA POSLEDIPLOMSKI STUDII
PO ISTORIJA NA UMETNOSTA
NASOKA-ANTI^KA UMETNOST
NAZIV NA Kod: UP101 EKTS: 10
PREDMETOT:
Fond: 30 ~asa Status na predmetot:
Metodologija na Semestar: 1 a) zadol`itelen
nau~nite
istra`uvawa
REALIZATOR: Site profesori na nasokata vraboteni na Institutot
CELI NA Da se dobijat prodlabo~eni nau~ni znaewa za primenata
PREDMETOT: na specifi~nata metodologija vo nau~no-istra`uva~kata
rabota na istori~arite na umetnosta, a studentite da se
pogotvat za izrabotka na sinopsis (koncept) i elaborat
za magisterskiot trud.
SODR@INA
Detalno zapoznavawe so metodite na istorijata na umetnosta vo oddelnite
istoriski epohi preku najzna~ajnite prestavnici na istite, pojavata na
razli~nite {koli vo istra`uvaweto. Primena na metodite vo prakti~nata
rabota. Univerzalen metodolo{ki pristap vo istorisko-umetni~kata nauka.
Pregled na specifi~ni metodol{ki postapki izhoduvani od periodot / epohite,
mediumot i predmetot . Metodologija na konkretno nau~no istra`uvawe.
Fenomen na istoriska distanca: metodologija na/vo istoricizmot. Avtorska
to~ka - intrerpretativna to~ka. Subjektivizmot i/pri interpretacijata.
Ideolo{kiot i frazeolo{kiot aspekt na to~kite na gledawe. Op{ti
pretpostavki za metodologijata na semioti~kite istra`uvawa. Specifiki vo
analizite na umetni~kite dela od razli~ni periodi.
Primena na softver kako pomo{en metod vo analizata na umetni~kite dela.
LITERATURA
a) Osnovna literatura
Bialostocki J., Povijest umjetnosti i humanisti~ke znanosti, Zagreb 1986
Proti˚ B. M., Umetnost i istorija, Oblik i vreme, Beograd 1979
H. Maguire, The Icons of Their Bodies, Princeton 1996, 15-40
Th. F. Mathews, The Clash of Gods, Princeton 1999, 3-53
B.A. Uspenski, Poetika kompozicije. Semiotika ikone, izd. Nolit, Beograd 1979, 15-
84, 170-240, 277-311;
b) Dopolnitelna literatura
Dž. Bilington, Ikona i sekira, izd. Ras, Beograd 1988, 69-258.
The Subjects of Art History, edited by M. Ann Holly, K. Moxey and M. Cheetham,
Cambridge University Press, 1998.
Kritički termini istorije umetnosti, uredeno od R. Nelson i R. Šif, 2. izd., Novi Sad:
Svetovi, 2004.
Kunstgeschichte. Eine Einfurhrung, uredile H. Dilly, W. Kemp, W. Sauerlander, M.
Warnke, 1996
Panzova Violeta, Naukata kako zanaet, Skopje 2003
OCENUVAWE a) testovi na znaewe:
• Test 1 do 35 poeni (minimum 18 poeni)
pod 50 poeni- 5 (F) • Test 2 do 35 poeni (minimum 18 poeni)
od 51-60 poeni - 6 (E) b) dopolnitelni aktivnosti:
od 61-70 poeni - 7 (D) • Redovna poseta i aktivno u~estvo na predavawa i ve`bi
od 71-80 poeni - 8 (C) do 20 poeni
od 81-90 poeni - 9 (B) • Seminarska rabota do 15 poeni
nad 91 poen 10 (A) • Prezentirana tema na ~as do 10 poeni
• Izgotvena bibliografija do 5 poeni
• Izraboten esej do 10 poeni
• Druga aktivnost do 15 poeni
Na~in na formirawe na ocenkata: se sobiraat bodovite koi se dobivaat od a)
testovi na znaewe i b) dopolnitelni aktivnosti.
OGRANI^UVAWA:
Studentite koi nema da gi polo`at testovite vo tekot na semestarot, go
polagaat celiot ispit vo redovnite sesii. Ispitot toga{ nosi maksimum 70
boda, od koi treba da se osvojat minimum 36 boda.
Vo tekot na semestarot, studentite zadol`itelno treba da imaat osvoeno
minimum 15 boda od dopolnitelnite aktivnosti. Ovoj uslov treba da se zadovoli
kako pri kontinuiranoto ocenuvawe taka i pri polagawe na ispitot vo celina.
NAZIV NA Kod: UP102 EKTS: 10
PREDMETOT:
Fond: 30 ~asa Status na predmetot:
Anti~ka umetnost Semestar: 1 a) zadol`itelen
REALIZATOR: Doc. D-r Marjan Jovanov
CELI NA Zbogatuvawe na znaewata za antiËkata grËka i rimska
PREDMETOT: umetnost steknati na dodiplomskite studii. Razvivawe
na pogolema sposobnost za "Ëitawe" na edno umetniËko
delo i usvojuvawe na znaewa i metodi za opis, analiza i
interpretacija.
SODR@INA
Zapoznavawe so kluËnite umetniËki remek dela na antikata i nivno detalno
analizirawe, interpretacija na simboli, personifikacii i alegorii. ]e bidat
koristeni ikonografski i ikonolo¡ki metodi kako i interdisciplinaren
pristap vo analizata na delata. Studentite se stimuliraat obilno da ja
konsultiraat antiËkata literatura. UmetniËkite dela se sogleduvaat vo
kontekst na vremeto na nivnoto sozdavawe za ¡to e potrebno poznavawe na
antiËka istorija, mitologija, filozofija i periodizacija na grËkata i
rimskata umetnost. Nastavata e osobeno nasoËena kon prodlaboËena analiza na
dela od antiËkata umetniËka produkcija od Republika Makedonija.
LITERATURA
a) Osnovna literatura
D. Strong, Roman Art, Yale University Press, New Haven and London, 1988; N.
Spivey, Greek Art, Phaidon, London 1997; John Boardman, The History of Greek
Vases, Thames and Hudson 2001; M. Beard and J. Henderson, Classical Art: From
Greece to Rome, Oxford 2001; J. Tanner, The invention of Art History in Ancient
Greece: Religion, Society and Artistic Rationalization, Cambridge Classical Studies
2006; V. Bitrakova Grozdanova, Spomenici od helenistiËkiot period vo SR
Makedonija, Skopje 1987; V. Sokolovska, AntiËka skulptura vo SR Makedonija,
Skopje 1987; T. Janakievski, AntiËki teatar, Bitola 1998; V. Bitrakova
Grozdanova, Religija i umetnost vo antikata vo Makedonija, Skopje 1999;
b) Dopolnitelna literatura
LIMC (Lexicon Iconographicum Mythologiae Classicae), Zurich Munich 1981-1997
Massimo Pallottino, Etruskologija, Zagreb 2008.
OCENUVAWE testovi na znaewe:
• Test 1 do 35 poeni (minimum 18 poeni)
pod 50 poeni- 5 (F) • Test 2 do 35 poeni (minimum 18 poeni)
od 51-60 poeni - 6 (E) dopolnitelni aktivnosti:
od 61-70 poeni - 7 (D) • Redovna poseta i aktivno u~estvo na predavawa i ve`bi
od 71-80 poeni - 8 (C) do 20 poeni
od 81-90 poeni - 9 (B) • Seminarska rabota do 15 poeni
• Prezentirana tema na ~as do 10 poeni
nad 91 poen 10 (A)
• Izgotvena bibliografija do 5 poeni
• Izraboten esej do 10 poeni
• Druga aktivnost do 15 poeni
Na~in na formirawe na ocenkata: se sobiraat bodovite koi se dobivaat od a)
testovi na znaewe i b) dopolnitelni aktivnosti.
OGRANI^UVAWA:
Studentite koi nema da gi polo`at testovite vo tekot na semestarot, go
polagaat celiot ispit vo redovnite sesii. Ispitot toga{ nosi maksimum 70
boda, od koi treba da se osvojat minimum 36 boda.
Vo tekot na semestarot, studentite zadol`itelno treba da imaat osvoeno
minimum 15 boda od dopolnitelnite aktivnosti. Ovoj uslov treba da se zadovoli
kako pri kontinuiranoto ocenuvawe taka i pri polagawe na ispitot vo celina.
NAZIV NA Kod: UP105 EKTS10
PREDMETOT:
Fond: 30~asa Status na predmetot:
Anti~ko Semestar: 1 b) izboren
slikarstvo
REALIZATOR: doc. d-r Marjan Jovanov
CELI NA Nadogradba na znaewata od oblasta na grËkoto,
PREDMETOT: helenistiËkoto i rimskoto slikarstvo i razvoj na
vizuelnata percepcija na ovoj domen od antiËkata
umetnost. Usvojuvawe na prodlaboËeni znaewa i metodi za
opis, analiza i interpretacija. Studentite se
osposobuvaat za koristewe na antiËkata literatura pri
interpretirawe na edno umetniËko delo.
SODR@INA
Prezentirawe na postoeËkite nauËni metodi (ikonografija i ikonologija) vo
interpretacijata, tolkuvaweto i analizata na antiËkite umetniËki dela,
zemaj¸i ja vo predvid nivnata namena, izraznite sredstva i znaËeweto. ]e bidat
opfateni najznaËajnite dela od mediteranskite kulturi vo periodot od
arhajskata helenska do rimskata umetnost, na teritoriite na Grcija so
ostrovite, italskiot poluostrov, maloaziskoto tlo, vkluËuvaj¸i gi kulturite
na Balkanot, osobeno onie na podraËjeto na Republika Makedonija. ]e bide
staven akcent na ¡koli, istaknati avtori, dela, karakteristiËni temi i motivi
i tehnologija na izrabotka. Dodatno ¸e bidat obrabotuvaat mitolo¡ki likovni
celini, atributi, simbolika i orientalno vlijanie vo antiËkoto slikarstvo.
LITERATURA
a) Osnovna literatura
John Boardman, Athenian Black figure Vases, London, 1974; John Boardman,
Athenian Red Figure Vases, London, 1975; John Boardman, The History of Greek
Vases, Thames and Hudson 2001; D. Strong, Roman Art, Yale University Press, New
Haven and London, 1988; N. Spivey, Greek Art, Phaidon, London 1997; M. Beard
and J. Henderson, Classical Art: From Greece to Rome, Oxford 2001; Harald
Mielsch, Roemische Wandmalerei, Darmstadt 2001
b) Dopolnitelna literatura
LIMC (Lexicon Iconographicum Mythologiae Classicae), Zurich Munich 1981-1997;
T. H. Carpenter, Art and Myth in Ancient Greece, London 1991
OCENUVAWE testovi na znaewe:
• Test 1 do 35 poeni (minimum 18 poeni)
pod 50 poeni- 5 (F) • Test 2 do 35 poeni (minimum 18 poeni)
od 51-60 poeni - 6 (E) dopolnitelni aktivnosti:
od 61-70 poeni - 7 (D) • Redovna poseta i aktivno u~estvo na predavawa i ve`bi
od 71-80 poeni - 8 (C) do 20 poeni
od 81-90 poeni - 9 (B) • Seminarska rabota do 15 poeni
• Prezentirana tema na ~as do 10 poeni
nad 91 poen 10 (A)
• Izgotvena bibliografija do 5 poeni
• Izraboten esej do 10 poeni
• Druga aktivnost do 15 poeni
Na~in na formirawe na ocenkata: se sobiraat bodovite koi se dobivaat od a)
testovi na znaewe i b) dopolnitelni aktivnosti.
OGRANI^UVAWA:
Studentite koi nema da gi polo`at testovite vo tekot na semestarot, go
polagaat celiot ispit vo redovnite sesii. Ispitot toga{ nosi maksimum 70
boda, od koi treba da se osvojat minimum 36 boda.
Vo tekot na semestarot, studentite zadol`itelno treba da imaat osvoeno
minimum 15 boda od dopolnitelnite aktivnosti. Ovoj uslov treba da se zadovoli
kako pri kontinuiranoto ocenuvawe taka i pri polagawe na ispitot vo celina.
NAZIV NA Kod: UP103 EKTS: 10
PREDMETOT:
Fond: 30 ~asa Status na predmetot:
Anti~ka skulptura Semestar: 1 b)izboren
REALIZATOR: Doc. D-r Marjan Jovanov
CELI NA Da se dobijat nau~ni i prodlabo~eni soznanija za
PREDMETOT: anti~kata skulptura, vklu~uvaj}i ja i arhitektonskata
plastika, zanaet~iski tehniki na nejzina izrabotka i
fazi na razvoj.
SODR@INA
Predmetot Anti~ka skulptura go opfa}a periodot od ranata do docnata antika.
Sodr`inata na ovoj predmet se odnesuva na prou~uvaweto na pove}e razli~ni
stilovi, kako i tehni~kite fazi i alatki za izrabotka na skulptura, od
kamenolomite do finalizacijata, rasporedot na istata, primenata i
funkcijata. Pri toa }e bidat analizirani remek delata -denes del od
kolekciite na golemite muzei vo svetot, no i na muzeite na Balkanot, kao i
arhitektonskata skulptura, neophodna za funkcionirawe na arhitekturata,
kako i za nejzina dekoracija (kapiteli, bazi, stolbovi, kornizi, nadvratnic,
dovratnici, frizovi, akroterii i t.n.)
Poseben akcent }e se dade na pojavata i razvojot na skulpturata vo rimskiot
period, od koj se za~uvani najgolem del od kopiite na helenskite najpoznati
skulpturi. ]e se tretira pojavata na portretot vo rimskata skulptura, i
negoviot stilski razvoj, kako i kultnata plastika i nejzinata namena, i
reqefite. ]e se obraboti i funeralnata skulptura, sarkofazi i .t.n. Od
vremeto na arhajskiot period i ranata antika na tloto na Makedonija postojat
pojavi na {ematizirano, odn. vo konturi pretstavuvawe na ~ove~kata figura vo
kamen, koi se nadgrobni spomenici, i najstarite spomenici od ovoj vid vo
na{ata zemja. Toa bile prvite skulpturi vo trkalezna plastika, izrabotuvani
od lokalni majstori, koi vremenski datiraat vo postaroto `elezno vreme.
Nekolkute dela od vremeto na ranata antika se nadgrobni spomenici- import od
ju`nite zanaet~isko-umetni~ki centri. Hadrijanoviot period vo Makedonija e
zastapen so visokokvalitetni dela. Negovata statua, kade imperatorot e
prika`an vo oklop, najdena vo Stobskiot teatar, bistata na Eshin od Herakleja
se me|u najreprezentativnite primeroci. Umetnosta od vremeto na Aleksandar
Sever pretstavuva zavr{na faza od epohata na Severite, no istovremeno i
po~etok na novata epoha, vo koja portretot }e stane zna~aen dokument. Razvojot
na portretot od 3. vek pretstavuva poseben problem vo koj e odrazena sostojbata
vo rimskoto op{testvo i baraweto sretstva za realno prika`uvawe na
~ovekovata individua. Umetnicite od 3. vek se vrakaat kon idealite na
republikanskiot Rim, preku primena na grafi~ki elementi zapo~nuva
stilizacijata, koja podocna ke dojde do poln izeaz. Realisti~kiot prikaz na
li~nosti najdobro se sledi kaj portretite na samite carevite.
Poslednite otkritija vo Stobi, kade od porano e najden zna~aen fond mermerni
skulpturi, a posebno mesto zavzemaat bronzenite statui, kako i onie okolinata
na Prilep i Ohrid donesoa prekrasni primeroci skulptura koi vo golema mera
ja zbogatuvaat slikata za temite, kolekcionerite i umetni~kiot vkus na
anti~kite `iteli na Makedonija.
LITERATURA
a) Osnovna literatura
H. B. i Altet, P. Bruneau, G. Duby, Siduiraut, Torelli, Sculpture, Taschen 1991 (do 247 str.)
Gisela Richter, Roman Portraits, New York 1948
Viktorija Sokolovska, Anti~ka skulptura vo SR Makedonija, Skopje 1987
Viktor Lil~i}, Makedonskiot kamen za bogovite, hristijanite i za `ivotot
posle `ivotot, 1 tom, Skopje 2001
c) Dopolnitelna literatura
Katalozi (Anti~ki portret u Jugoslaviji, Novi Sad, 1987 i dr.) statii od
periodikata BCH, MAA, Δελτιον i t.n.
OCENUVAWE testovi na znaewe:
• Test 1 do 35 poeni (minimum 18 poeni)
pod 50 poeni- 5 (F) • Test 2 do 35 poeni (minimum 18 poeni)
od 51-60 poeni - 6 (E) dopolnitelni aktivnosti:
od 61-70 poeni - 7 (D) • Redovna poseta i aktivno u~estvo na predavawa i ve`bi
od 71-80 poeni - 8 (C) do 20 poeni
• Seminarska rabota do 15 poeni
od 81-90 poeni - 9 (B)
• Prezentirana tema na ~as do 10 poeni
nad 91 poen 10 (A)
• Izgotvena bibliografija do 5 poeni
• Izraboten esej do 10 poeni
• Druga aktivnost do 15 poeni
Na~in na formirawe na ocenkata: se sobiraat bodovite koi se dobivaat od a)
testovi na znaewe i b) dopolnitelni aktivnosti.
OGRANI^UVAWA:
Studentite koi nema da gi polo`at testovite vo tekot na semestarot, go
polagaat celiot ispit vo redovnite sesii. Ispitot toga{ nosi maksimum 70
boda, od koi treba da se osvojat minimum 36 boda.
Vo tekot na semestarot, studentite zadol`itelno treba da imaat osvoeno
minimum 15 boda od dopolnitelnite aktivnosti. Ovoj uslov treba da se zadovoli
kako pri kontinuiranoto ocenuvawe taka i pri polagawe na ispitot vo celina.
NAZIV NA Kod: UP204 EKTS: 5
PREDMETOT:
Fond: 15 ~asa Status na predmetot:
Anti~ka primeneta Semestar: 2 v) izboren
umetnost i
zanaet~iski
tehniki
REALIZATOR: Doc. d-r Marjan Jovanov
CELI NA Da se dobijat nau~ni i prodlabo~eni soznanija za
PREDMETOT: Anti~ka primeneta umetnost i zanaet~iski tehniki
upotrebuvani vo nejzinata izrabotka.
SODR@INA
Predmetot Anti~ka primeneta umetnost se odnesuva na produkcija i dela nastanati vo
periodot na ranata i zrelata antika, od V vek p.n.e. do IV vek n.e. Opfa}a pove}e
razli~ni oblasti na anti~kata materijalna kultura, odnosno umetni~kata obrabotka na
metalite, keramikata, kamenot, stakloto, koskata i poluskapocenite i skapocenite
kamewa. Sodr`inata na ovoj predmet se odnesuva na prou~uvaweto na anti~kiot nakit,
metalnite sadovi, kamenite spomenici so umetni~ka dekoracija, dekoriranite
kerami~ki sadovi, sadovi i predmeti od staklo i staklena pasta, gemite i kameite i
drugi predmeti i umetni~ki dela koi spa|aat vo delot na primenetata umetnost, denes
del od kolekciite na golemite muzei vo svetot, no i na muzeite na Balkanot.
LITERATURA
a) Osnovna literatura
F. Villard, Les vazes Grecs, Paris 1956.
J.Charbonneaux, Les bronzes Grecs, Paris 1957.
b)Dopolnitelna literatura
Statii od periodikata BCH, MAA, Δελτιον i t.n.
OCENUVAWE testovi na znaewe:
• Test 1 do 35 poeni (minimum 18 poeni)
pod 50 poeni- 5 (F) • Test 2 do 35 poeni (minimum 18 poeni)
od 51-60 poeni - 6 (E) dopolnitelni aktivnosti:
od 61-70 poeni - 7 (D) • Redovna poseta i aktivno u~estvo na predavawa i ve`bi
od 71-80 poeni - 8 (C) do 20 poeni
od 81-90 poeni - 9 (B) • Seminarska rabota do 15 poeni
• Prezentirana tema na ~as do 10 poeni
nad 91 poen 10 (A)
• Izgotvena bibliografija do 5 poeni
• Izraboten esej do 10 poeni
• Druga aktivnost do 15 poeni
Na~in na formirawe na ocenkata: se sobiraat bodovite koi se dobivaat od a)
testovi na znaewe i b) dopolnitelni aktivnosti.
OGRANI^UVAWA:
Studentite koi nema da gi polo`at testovite vo tekot na semestarot, go
polagaat celiot ispit vo redovnite sesii. Ispitot toga{ nosi maksimum 70
boda, od koi treba da se osvojat minimum 36 boda.
Vo tekot na semestarot, studentite zadol`itelno treba da imaat osvoeno
minimum 15 boda od dopolnitelnite aktivnosti. Ovoj uslov treba da se zadovoli
kako pri kontinuiranoto ocenuvawe taka i pri polagawe na ispitot vo celina.
NAZIV NA Kod: UP201 EKTS: 5
PREDMETOT:
Fond: 15 ~asa Status na predmetot:
Umetnosta na Semestar: 1 v) izboren
docnata antika i
ranoto
hristijanstvo -
korelacii
REALIZATOR: Doc. d-r Filipova Sne`ana
CELI NA Da se dobijat nau~ni i prodlabo~eni soznanija deka vo
PREDMETOT: psolednite vekovi na antikata postoi procesot na
paralelno funkcionirawe na umetnost koja e
inspirirana od anti~kata klasicna umetnosti
helenizmot, i onaa koja donesuva novi temi i
ikonografija, no ne i tehniki ili lik izraz.
SODR@INA
Upotrebata na postari modeli e voobi~aena za vizuelnite umetnosti.
Dostignuvawata vo arhitekturata, izumot na osobeno kvalitetni tehniki
na gradewe i konstruktivni re{enija kako i urbanisti~ki planovi
kvalitativno ja izdvojuvaat rimskata arhitektura od helenskata i se
osnova na srednovekovnata arhitektura. Eden od najpopularnite tipovi
na hramovi i javni gradbi od rimskata kultura - rimskata bazilika, ke
stane najzna~ajnata i najfrekventna sakralna hristijanska gradba, a
sakralniot paganski tip na hram peripteros vo noviot vek i podocna }e
bide primenuvan za javni gradbi vo hristijanskata arhitektura.
Najdolgotrajno vlijanieto na anti~kata umetnost se ogleda vo
iluminaciite na rakopisite proizvedeni vo Evropa i Vizantija, osobeno
od domenot na prirodni nauki i prepisite na dela na anti~kite pisateli
koi kako i originalite cirkulirale dolgo i na {iroka teritorija, no
najmnogu na Vizantiskata. Vo hristijanskata umetnost, golem del od
modelite na prika`uvawe na bo`estvenoto i `anr temite e inspirirano
od antikata. Najranite pretstavi na Bogorodica mo`e da se inspirirani
od mnogu popularniot helenisti~kiot `anr motiv na `ena {to doi dete.
Del od vakvite pretstavi pak vo ranohristijanskata koptska umetnost se
inspirirani od mnogu postarite egipetski prestavi na Izis koja go doi
Horus.
Kaj motivite i temite, paralelno so pozajmicite koi go za~uvale
kontekstot, vo ranohristijanskata umetnsot se voo~uva proces na
"hristijanizirawe" na anti~kite heroi, mitovi i fantasti~ni su{testva
Mozaicite na ranite crkvi osven biblijski motivi prodol`ile da se
dekoriraat so `anr temi vo duhot na helenisti~kiot i rimskiot
iluzionisti~ki stil od 1 vek st.e. se do krajot na 4 v. i vo 1/2 na 5 v , koga
nastanuva etapa na ~istewe na zidnoto slikarstvo od paganskite `anr
temi.
Vo vizantiskiot stil vo 6 v. celosno se formira t. n. "medaljonski stil" -
kompleksni ornamentalni {emi od prepleteni ili spoeni kru`ni
medaljoni - ~ii osnovni principi se simetri~nosta, povrzanosta,
povtoruvaweto i slikovitosta, i se do 11 vek. igra vode~ka uloga vo
vizantiskata dekorativna umetnost. Nekoi potekloto mu go baraat vo
sasanidskiot Iran a drugi vo rimskata dekorativna umetnost, osobeno vo
mozaicite i kasetiranite tavanici.
Vo `elbata za dostignuvawe na ve~nosta se ra|a Anti~kata ideja za
Apoteozata koja se pretvara vo vozvi{eno Voznesenie na hristijanskiot
Bog i pravednicite.
LITERATURA
a) Osnovna literatura
Erwin Panofsky and Fritz Saxl, Classical Mythology in Medieval Art (The Garland
Library of the History of Art), 1-51
™orÚe Mano Zisi, Antika, edicija Umetnost na tlu Jugoslavije, 1982,
Mirjana TatiÊ ™uriÊ, Najstariji Hristovi likovi i wihove anti~ke
paralele, Ni{ i Vizantija III, 2005,131-147
Fridrih Gerke, Kasna Antika i rano hri{~anstvo, Novi Sad 1973
German Hafner, Klasi~na razdobqa antike, II del, Atina i Rim,
Ker{ovani, Opatija 1987
С. Филипова, „Античката уметност, вечно жив извор на европската уметност“,
143-155, Зборник од симпозиум 2006, Филозофски факултет, Скопје, 2009.
b) Dopolnitelna literatura
- A World History of Art, Fleming Honour Ltd, 1991
B.Aleksova, Domus Ecclesiae at Stobi, Folia Archaeologica Balkanica, Skopje 2006,
391-401
Makedonska Kulturna Riznica, ( CD ),Skopje, Kalamus 2006, poglavje skulptura
OCENUVAWE testovi na znaewe:
• Test 1 do 35 poeni (minimum 18 poeni)
pod 50 poeni- 5 (F) • Test 2 do 35 poeni (minimum 18 poeni)
od 51-60 poeni - 6 (E) dopolnitelni aktivnosti:
od 61-70 poeni - 7 (D) • Redovna poseta i aktivno u~estvo na predavawa i ve`bi
od 71-80 poeni - 8 (C) do 20 poeni
od 81-90 poeni - 9 (B) • Seminarska rabota do 15 poeni
• Prezentirana tema na ~as do 10 poeni
nad 91 poen 10 (A)
• Izgotvena bibliografija do 5 poeni
• Izraboten esej do 10 poeni
• Druga aktivnost do 15 poeni
Na~in na formirawe na ocenkata: se sobiraat bodovite koi se dobivaat od a)
testovi na znaewe i b) dopolnitelni aktivnosti.
OGRANI^UVAWA:
Studentite koi nema da gi polo`at testovite vo tekot na semestarot, go
polagaat celiot ispit vo redovnite sesii. Ispitot toga{ nosi maksimum 70
boda, od koi treba da se osvojat minimum 36 boda.
Vo tekot na semestarot, studentite zadol`itelno treba da imaat osvoeno
minimum 15 boda od dopolnitelnite aktivnosti. Ovoj uslov treba da se zadovoli
kako pri kontinuiranoto ocenuvawe taka i pri polagawe na ispitot vo celina.
NAZIV NA Kod: UP202 EKTS: 5
PREDMETOT:
Anti~ka keramika Fond: 15 ~asa Status na predmetot:
Semestar: 2 v) izboren
REALIZATOR: Dr. Antonio Jakimovski
CELI NA Steknuvawe na znaewe i prodlabo~uvawe na
PREDMETOT: sposobnost za prepoznavawe na tvorbite i
umetni~kite pretstavi na dvi`nite arheolo{ki
predmeti od keramika, koi poteknuvaat od anti~kiot
period.
SODR@INA
Pregled na najzna~ajnite arheolo{ki kerami~ki naodi otkrieni
na teritorijata na R. Makedonija i po{iroko. Pretstavuvawe i
obrabotuvawe na najzna~ajnite arheolo{ki predmeti od keramika (vazi,
sadovi, svetilki) i nivnite ikonografski pretstavi. So eden zbor preku
pretstavite na utilitarnite arheolo{ki predmeti mo`no e da se napravi
rekonstrukcija na primenetata umetnost vo antikata, ideite na
anti~kiot ~ovek kako i negovoto tvore{tvo. Taka spored odredeni
pretstavi koi se za~uvani na utilitarnite predmeti od keramika, mo`no
e da se izvedat zaklu~oci za umetni~kite idei, dostignuvawa, potekloto
na artefaktite, kade se izraboteni, na koj narod mu pripa|aat, kako i da
se odredi negovata hronolo{ka pripadnost. So~uvanite pretstavi na
keramikata ni se osobeno zna~ajno svedo{tvo za site aspekti na
anti~kiot `ivot. Zna~eweto na pretstavite na kerami~kite predmeti
(naj~esti naodi pri arheolo{kite istra`uvawa) e u{te pogolemo poradi
toa {to pretstavuvaat edinstveni svedo{tva na nekoi od
uni{tenite/izgubeni anti~ki vajarski i slikarski umetni~ki dela.
LITERATURA
a) Osnovna literatura
Deona W., L'ornamentation des lampes romaines, rev. arch., 1927.
Walters B. H., Catalogue of the Greek and Roman Lamps in the British Museum,
London 1914.
Gaebler H., Die antiken münzen von Makedonia und Paionia, Berlin 1935.
Boardman J., Athenian Black figure Vases, London 1974.
Boardman J., Athenian Red Figure Vases, London 1975.
b) Dopolnitelna literatura
Srejović D – Cermanović Kuzmanović A., Rečnik grčke i rimski mitologije,
Beograd 1989.
OCENUVAWE testovi na znaewe:
• Test 1 do 35 poeni (minimum 18 poeni)
pod 50 poeni- 5 (F) • Test 2 do 35 poeni (minimum 18 poeni)
od 51-60 poeni - 6 (E) dopolnitelni aktivnosti:
od 61-70 poeni - 7 (D) • Redovna poseta i aktivno u~estvo na predavawa i ve`bi
od 71-80 poeni - 8 (C) do 20 poeni
• Seminarska rabota do 15 poeni
od 81-90 poeni - 9 (B)
nad 91 poen 10 (A) • Prezentirana tema na ~as do 10 poeni
• Izgotvena bibliografija do 5 poeni
• Izraboten esej do 10 poeni
• Druga aktivnost do 15 poeni
Na~in na formirawe na ocenkata: se sobiraat bodovite koi se dobivaat od a)
testovi na znaewe i b) dopolnitelni aktivnosti.
OGRANI^UVAWA:
Studentite koi nema da gi polo`at testovite vo tekot na semestarot, go
polagaat celiot ispit vo redovnite sesii. Ispitot toga{ nosi maksimum 70
boda, od koi treba da se osvojat minimum 36 boda.
Vo tekot na semestarot, studentite zadol`itelno treba da imaat osvoeno
minimum 15 boda od dopolnitelnite aktivnosti. Ovoj uslov treba da se zadovoli
kako pri kontinuiranoto ocenuvawe taka i pri polagawe na ispitot vo celina.
NAZIV NA Kod: UP203 EKTS: 5
PREDMETOT: Fond: 15 
Semestar: 2 v)izboren
Anti~ka mitologija
i religija
REALIZATOR: Prof. d-r Vitomir Mitevski
CELI NA Da se dobijat nau~ni i prodlabo~eni soznanija za за
PREDMETOT: митологијата и религијата на Хелените и Римјаните, начинот
на кој се создавани под влијание на останатите древните
народи во Медитеранот, нивното опстојување и улогата која
античките верувања, обреди и култови ја имале при
создавањето на современите религии.
SODR@INA
Istoriska podloga na helenskata mitologija i religija; Mitovi za Sozdavaweto;
Bogovi; Обреди и светилишта; Смрт, херои и хтонски божества; Полисот и политеизмот;
Мистерии и аскетизам; Филозофите и религијата. Хеленски легенди: Tebanski kiklos,
Mikenski kiklos, Vra}awa, Persej i mitovite za Argos; Herakle, Tesej i mitovite za
Atika, Argonauti; Влијанието на хеленската врз римската митологија; Италски божества;
Божества на земјата и плодноста; Туѓи божества; Легенди за основање на градот Рим; Ромул и
најстарите римски легенди; Легенди за периодот на кралевите; Влијанието на античката
митологија врз sovremenata i подоцнежната европска уметност и литература.
LITERATURA
a) Osnovna literatura
1. Burkert, W., Greek Religion, Cambridge, Massachusetts 1985.
2. Morford, M. P. O., – Lenardon, R. J., Classical Mythology, 7th edition: OUP 2003.
3. Lyftelton, M., The Romans and their gods and their beliefs, London 1981.
b) Dopolnitelna literatura
1. Bremmer, J. N., Greek Religion, Oxford 1999.
2. West, M. L., The East Face of Helicon: West Asiatic Elements in Greek Poetry and Myth,
Oxford, 1997.
3. Markovi}, M., Studije o religije antike, Nik{i} 2001.
4. J. Ferguson, The Religions of the Roman Empire, London 1985.
OCENUVAWE d) testovi na znaewe:
• Test 1 do 35 poeni (minimum 18 poeni)
pod 50 poeni- 5 (F) • Test 2 do 35 poeni (minimum 18 poeni)
od 51-60 poeni - 6 (E) e) dopolnitelni aktivnosti:
od 61-70 poeni - 7 (D) • Redovna poseta i aktivno u~estvo na predavawa i ve`bi
od 71-80 poeni - 8 (C) do 20 poeni
od 81-90 poeni - 9 (B) • Seminarska rabota do 15 poeni
nad 91 poen 10 (A) • Prezentirana tema na ~as do 10 poeni
• Izgotvena bibliografija do 5 poeni
• Izraboten esej do 10 poeni
• Druga aktivnost do 15 poeni
Na~in na formirawe na ocenkata: se sobiraat bodovite koi se dobivaat od a)
testovi na znaewe i b) dopolnitelni aktivnosti.
OGRANI^UVAWA:
Studentite koi nema da gi polo`at testovite vo tekot na semestarot, go polagaat celiot ispit vo
redovnite sesii. Ispitot toga{ nosi maksimum 70 boda, od koi treba da se osvojat minimum 36
boda.
Vo tekot na semestarot, studentite zadol`itelno treba da imaat osvoeno minimum 15 boda od
dopolnitelnite aktivnosti. Ovoj uslov treba da se zadovoli kako pri kontinuiranoto ocenuvawe
taka i pri polagawe na ispitot vo celina.
NAZIV NA Kod: UP104 EKTS: b
PREDMETOT: 10
Fond: 30 Status na predmetot:
Anti~ka Semestar: II
arhitektura b)izboren
REALIZATOR: Prof. D-r Viktor Lil~i}
Da se dobijat nau~ni i prodlabo~eni soznanija za
CELI NA razvitokot na arhitekturata niz anti~kiot period,
PREDMETOT: vidovite na grade`ni objekti vo gradovite i nadvor od
niv kako i nivnata uloga vo istorijata na arhitekturata.
SODR@INA
Po~etocite na anti~kata arhitektura. Ranoanti~ka arhitektura
(arhitektonski stilovi, religiozni, javni i stanbeni gradbi) vo mediteranskite
prostori i na tloto na R.Makedonija. Rimskata arhitektura i nejzinata
rasprostranetost vo mediteranskite zemji i vo vnatre{nosta na Evropa
(arhitektonski stilovi, religiozni, javni i stanbeni gradbi). Razvitokot na
gradovite vo Rimskata imperija. Arhitekturata vo R.Makedonija vo rimskiot
period. Arhitekturata vo docnoanti~kiot period. Docnoanti~kata arhitektura
vo R.Makedonija.
LITERATURA
a) Osnovna literatura
-MacDonald L., William, The Architecture of the Roman Empire vol.I, An Introductory Study,
New Haven-London 1982.
-MacDonald L., William, The Architecture of the Roman Empire vol.II, An Urban Appraisal,
New Haven-London 1986.
-Akurgal, Ekrem, Ancient civilizations and ruins of Turkey, Istanbul 1993
-Mikul~i}, Ivan, Stobi, anti~ki grad, Skopje 2003.
b) Dopolnitelna literatura
-Whitley, James, The Archaeology of Ancient Greece, Cambridge 2004.
-Milić, Bruno, Razvoj grada kroz stoljeća; prapovijest-antika, Zagreb 1994.
-Basler, Đuro, Arhitektura kasnoantičkog doba u Bosni I Hercegovini, Sarajevo 1972.
-Mikul~i}, Ivan, Herakleja, Anti~ki grad vo Makedonija, Skopje 2007.
OCENUVAWE testovi na znaewe:
• Test 1 do 35 poeni (minimum 18 poeni)
pod 50 poeni- 5 (F) • Test 2 do 35 poeni (minimum 18 poeni)
od 51-60 poeni - 6 (E) dopolnitelni aktivnosti:
od 61-70 poeni - 7 (D) • Redovna poseta i aktivno u~estvo na predavawa i ve`bi
od 71-80 poeni - 8 (C) do 20 poeni
od 81-90 poeni - 9 (B) • Seminarska rabota do 15 poeni
• Prezentirana tema na ~as do 10 poeni
nad 91 poen 10 (A)
• Izgotvena bibliografija do 5 poeni
• Izraboten esej do 10 poeni
• Druga aktivnost do 15 poeni
Na~in na formirawe na ocenkata: se sobiraat bodovite koi se dobivaat od a)
testovi na znaewe i b) dopolnitelni aktivnosti.
OGRANI^UVAWA:
Studentite koi nema da gi polo`at testovite vo tekot na semestarot, go
polagaat celiot ispit vo redovnite sesii. Ispitot toga{ nosi maksimum 70
boda, od koi treba da se osvojat minimum 36 boda.


Use: 0.2176