• mesečnik slovenske skupnosti


  •   
  • FileName: KAZIPOT14.pdf [read-online]
    • Abstract: KAŽIPOTmesečnik slovenske skupnostištevilka14maj,2006.letnik IIISSN 1845-5034Bazovica, ti predragi si naš dom,roke slovenske pridne so te dale,spomin na tebe vedno nosil bom,ponos kvarnerske lepe si obale.

Download the ebook

KAŽIPOT
mesečnik slovenske skupnosti
številka
14
maj,
2006.
letnik II
ISSN 1845-5034
Bazovica, ti predragi si naš dom,
roke slovenske pridne so te dale,
spomin na tebe vedno nosil bom,
ponos kvarnerske lepe si obale.
Slavko Arbiter, «Bazovica»
Skladatelj Josip Kaplan (1894-1996)
»Josip Kaplan je že polnih pet desetletij skromno, tiho in nevsiljivo navzoč v našem
glasbenem in vsakodnevnem življenju, kot eden tistih glasbenikov, ki s svojim delom
prispevajo k polnosti in notranji celovitosti vsega, kar v današnjem času predstavlja
našo glasbeno stvarnost na izobraževalnem, izvajalskem in ustvarjalnem področju ...
... Skica umetniškega portreta je šele prvi korak pri predstavitvi Josipa Kaplana in nje-
govega dela. Skromen poskus, da se opozori nanj in na njegov delež v našem današnjem
glasbenem svetu, in z željo, da bo vse ostalo storjeno čimprej.«
Te besede je že maja 1986 zapisal Andrija Tomašek v uvodu publikacije Skica umetniškega portre-
ta, vse do danes edine, namenjene Josipu Kaplanu. Na knjigo nas je opozoril pesnik Slavko Arbiter,
ki je glasbeniku posvetil tudi pesem Lirični portret skladatelja, prošnji Kažipota pa se je prijazno
odzval maestro Franjo Bravdica in knjigo posodil za glasbenikov portret na naslovnici. Obema
iskrena zahvala.
KAŽIPOT SLOVENSKI DOM KPD «BAZOVICA»
Mesečnik slovenske skupnosti tajništvo,knjižnica in klubski prostori
na Reki in v PGŽ torek in četrtek :
Ureja uredniški odbor: 10.00 – 12. 00 in 18.00 – 20.00
Milan Grlica, Marjana Mirković, Darko Mohar, tel.: 215 406, fax: 334 977
Vitomir Vitaz tel.: + 385 51 324 321,215 406
Podpinjol 43, 51000 Reka, Hrvaška MePZ – vaje ponedeljek:
tel.: 324 321, 215 406, faks: 334- 977 18.00 – 21.00
Glavna urednica: Marjana Mirković Dramska skupina - sreda, po dogovoru
(priprava, prevodi in oprema besedil) Folklorno-plesna skupina
tel.: 091 593 6086 torek in četrtek: 19.00 – 21.00
[email protected] Dop. pouk slovenskega jezika in kulture
Lektorica ponedeljek, torek in sreda:
Darka Tepina Podgoršek 18.00 – 21.00
Planinska skupina - torek:
Izdajatelji: 20.00 – 21.30
Slovenski dom KPD Bazovica, Svet slovenske narodne manjšine Reke
[email protected] četrtek: 10.00 – 12.00
Svet slovenske narodne manjšine Reke
Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Svet slovenske narodne manjšine PGŽ
[email protected] sreda: 10.00 – 12.00
[email protected]
ISSN 1845-503 Hišnica: Marija Darapi, tel.: 337 000
Oblikovanje: Gostinska ponudba:
Branko Lenić Buffet Saratea, tel.: 331 079
Tisk: Tiskara «Sušak» Kažipot maj 2006, št. 14,
Prelom in tehnično urejanje: letnik II
Ri-TaCom, Reka
Kazalo:
Mesečnik finančno podpirajo: 3..... Obvestila
Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu 7..... Dogodki april
Mesto Reka
Primorsko-goranska županija 23... Napoved maj
26... Nespregledano
Naklada: 500 izvodov 27....Iz drugih društev in svetov
Naslovnica: 28p....Aktualno
Josip Kaplan
Karikatura:Bojan Grlica
2
OBVESTILO
Priprave na 60. obletnico društva
Znova vabimo vse, ki imajo stare dokumente, fotografije, izkaznice, plaka-
te, obvestila, oglase ali izrezke iz časopisov, ki pričajo o dejavnosti društva
Bazovica ali slovenski skupnosti na Reki, da nam jih odstopijo na vpogled.
Želeli bi izpopolniti dokumentacijo za arhivsko zbirko in jo predstaviti ob
jubileju.
Iz arhiva
Nedavno prejeto gradivo se nahaja v obdelavi pri mladi raziskovalki Bar-
bari Riman, ki o društvu pripravlja tudi monografijo. Zaradi študijskih
obveznosti ni mogla omogočiti vpogleda v arhiv, v katerem gre po njenih
besedah v glavnem za osebno korespondenco, zato bo večji del društve-
nega arhiva potrebno še poiskati.
Tajnici Slovenskega doma v Zagrebu Miri Bahun pa se zahvaljujemo za
kopijo strani iz knjige zapisnikov, iz katere je razvidno, da je KPD Bazovi-
ca kot podružnica zagrebškega društva ustanovljeno leta 1947 in ne leto
prej, kot omenja monografija (Silvin Jerman in Ilinka Todorovski, Sloven-
ski dom 1929 – 1999. Zagreb 1999, str. 43). Žal, zapisnikov z njihovih
občnih zborov (še) ni mogoče dobiti na vpogled. Upajmo, da bo sčasoma
arhiv, v zagrebškem društvu enako kot tudi v Bazovici, sčasoma urejen in
dostopen širšemu članstvu.
Iz arhiva Zore Ausec: pismo učenca 2. r. OŠ Stanka Dolenca iz Postojne
vrstnikom na Reki
3
14. Matetićevi dnevi letos posve- raževanje je nadaljeval na Državni
čeni Josipu Kaplanu glasbeni akademiji v Zagrebu, kot
glavni predmet je imel fagot. Štu-
Matetićevi dnevi (7.–10. april), pri- dij fagota je končal v razredu prof.
reditev zborovskega petja, poteka- Josipa Ježka na glasbeni akademiji
jo od leta 1980, njihova pozornost v Zagrebu. Kaplan je študiral pri
pa je namenjena glasbeni ustvar- priznanih zagrebških pedagogih,
jalnosti Ivana Matetića Ronjgova kot so Franjo Dugan st., Fran Lhot-
in drugih skladateljev čakavskega ka, Rudolf Matz in Krsto Odak. Med
glasbeno-jezikovnega okvira. Dne- študijem se je spoznal z Ivanom
vi so bili letos posvečeni skladate- Matetićem Ronjgovim, ki ga je po-
lju in zborovodji Josipu Kaplanu. zneje spodbujal pri ustvarjanju v
Njegova dela so bila med drugim duhu istrsko-primorskega glasbe-
na sporedu na Večeru primorskih nega izražanja. Kompozicijo je kon-
skladateljev 9. aprila v Marmor- čal v razredu prof. Blaža Arniča na
ni dvorani Guvernerjeve palače: akademiji za glasbo v Ljubljani.
skladba Lan v izvedbi sopranistke
Ingrid Haller in klavirski spremlja- Po diplomi fagotista je Kaplan leta
vi Roberta Hallera, skladbi Morje 1936 postal zborovodja Hrvaškega
in Oči pesnika, ki ju je zapela mez- pevskega društva Tomašević v Jaj-
zosopranistka Anđelka Rušin ob cu. Kot srednješolski profesor glas-
klavirski spremljavi Nine Kovačić, be in zborovodja je delal v Banja-
Rondo za godala v izvedbi Reškega luki, kjer je vodil Hrvaško pevsko
komornega orkestra pod vodstvom društvo Nada (Upanje) in delavsko
Davida Stefanuttija ter skladbi Ju- kulturno-umetniško društvo Pela-
tro ob morju in Mesto moje lepo v gić. Takrat se je prvič predstavil
izvedbi ženske in moške klape Ka- tudi kot skladatelj. Leta 1938 je
stav pod vodstvom Saše Matovine. bila namreč prvič izvedena njego-
Dušan Prašelj se je odločil za za- va Bosanska rapsodija za mešani
htevno skladbo Galjotova pesan za zbor. Po Banjaluki je Josip Kaplan
bas solo in mešani zbor; solist je bil poučeval petje na gimnaziji v Novi
Robert Kolar. Gradiški, vodil pa je tudi Delavsko
kulturno-umetniško društvo Crve-
Poseben prispevek o glasbeniku na zvijezda (Rdeča zvezda).
Josipu Kaplanu je ob desetletnici
smrti pripravila muzikologinja dr. V obdobju od 1949 do 1959 je Ka-
Marija Riman, docentka na reški plan živel v Pulju. Na Učiteljišču
Filozofski fakulteti in tudi članica Viktor Car Emin je poučeval pred-
društva: mete s področja glasbene teorije in
vodil šolski zbor. Na puljski glas-
Josip Kaplan beni šoli je sočasno predaval sol-
(Krško, 23.10.1910–Lovran, 25.3.1996) feggio in klavir ter igral violo v go-
dalnem kvartetu. Vodil je tudi zbor
Josip Kaplan se je rodil 23. oktobra Delavskega kulturno-umetniškega
1910 v Krškem. Kot šestletnik se društva Bratstvo-jedinstvo (Brat-
je pri mestnem učitelju v Krškem stvo-enotnost) v Vodnjanu in zbor
začel učiti violino. Glasbeno izob- Matko Brajša Rašan v Pulju.
4
Leta 1959 je Kaplan živel na Reki violino in klavir, sonate za oboo in
in predaval na Učiteljišču. Po nje- klavir ter trombon in klavir. Po-
govi ukinitvi leta 1963 je postal leg simfoničnega dela obsega Ka-
profesor na novi pedagoški gim- planov orkestralni opus še dela za
naziji. V obdobju od 1964 do 1979 godalni orkester, tamburaški, har-
oz. do upokojitve je delal kot pro- monikarski in komorni orkester.
fesor na Glasbeni šoli Ivan Matetić Deleže solističnih instrumentov v
Ronjgov na Reki. Prav tako je kot koncertantnih skladbah je Kaplan
zunanji sodelavec predaval na ka- namenil klavirju, violini, violonče-
tedri za Predšolsko vzgojo in raz- lu, flavti in oboi.
redni pouk na Pedagoški akademi-
ji. Od leta 1960 do 1967 je bil tudi Kaplan je avtor številnih del, po-
zborovodja Kulturno-umetniškega svečenih otrokom, od otroških in
društva Jedinstvo (Enotnost). zborovskih pesmi ter instrumen-
talnih skladb do glasbeno-scenskih
Josip Kaplan je umrl 25. marca del. Otrokom je namenil tudi tri
1996 v Lovranu. glasbeno-scenska dela, dve gleda-
liški igri in otroško opero. Napisal
Kaplan se je ves čas, poleg pedago- je tudi scensko glasbo za štiri otro-
škega in dirigentskega dela, ukvar- ške predstave. Njegove otroške
jal tudi s skladanjem. Skladateljsko pesmi so izšle v pesmaricah in bile
nadarjenost je izražal z ustvarja- uvrščene v osnovnošolske učbeni-
njem del, raznovrstnih v smislu ke različnih avtorjev. Številne ge-
glasbenih vplivov enako kot tudi neracije se iz osnovne šole spom-
glede na izvajalce. Številne njego- nijo Kaplanove pesmice Čestitka
ve skladbe je navdahnila folklora, majčici (Čestitka mamici), ki se še
so pa tudi dela, nastala pod vpli- danes prepeva.
vom sodobnejšega skladateljskega
izražanja. Skladal je vokalna, vo- Za svoje delovanje je Kaplan prejel
kalno-instrumentalna, solistična, vrsto nagrad, a je kljub temu ostal
komorna, orkestralna in glasbe- izjemno skromen človek. Menil je,
no-scenska dela. Med vokalno-in- da je bil najuspešnejši kot glasbe-
strumentalnimi deli so solo pesmi, ni pedagog. Leta 1991 je v okviru
zborovske pesmi ob spremljavi kla- manifestacije Naš kanat je lip v Po-
virja, kantate, vokalne skladbe ob reču praznoval 50. obletnico peda-
spremljavi tamburaškega ali ko- goškega dela. Ob tej priložnosti je
mornega orkestra, zborovska dela dejal: Ko se je začela moja delovna
ob spremljavi tamburaškega ali doba, si nisem mislil, da bom skla-
simfoničnega orkestra in za otro- datelj. Zato tudi ne morem reči,
ške zbore. Solistične skladbe so na- da sem skladatelj – svojo kariero
menjene klavirju, kitari, harmoni- sem ustvaril kot pedagog.
ki in violončelu. Komorne skladbe
obsegajo godalne kvartete, pihalni Kaplan je skladatelj, ki ga je, kot re-
kvartet in kvintet, godalno-pihalni čeno, nenavadno privlačil narodni
sekstet, skladbe za kvartet in kvin- melos. Kot Slovenec, kar je pogosto
tet violončela, trio za oboo, violino poudarjal, je rad skladal skladbe, ki
in čelo, duo za violončelo in klavir, so temeljile na slovenskih narod-
5
nih temah. Znano je, da je uglasbil Slavko Arbiter: Lirični portret
tudi tri pesmi slovenskega pesnika skladatelja prof. Josipa Kaplana
Slavka Arbitra: Po planincah, Zdo-
mec in Bazovica; slednja je posta-
la himna Slovenskega doma KPD
Bazovica. Toda v njegovih delih so
navzoči tudi bosanski, kajkavski,
medžimurski in makedonski nape-
vi. Znan je tudi kot skladatelj dal-
matinskih klapskih pesmi. Mnoge Veselo ob zarji ptiček prepeva
Kaplanove skladbe so del progra- v sončni gorici, kjer grozdje zori,
ma vsakega pevskega zbora. Naj tam zvonek glas citer milo odmeva,
ob tem poudarimo pesmi Jelenče želja po pesmi se v srcu budi.
maleno (Mali jelen) in Gradiću moj
lepi (Mestece moje lepo), skladbi, Nežno ga mati vzgojila, Sava pojila,
ki nas še danes pritegujeta s svojo hranilo širno, bogato Krško polje.
preprostostjo, prekrasno melodijo Preteklost domača ga je učila,
in ganljivim besedilom, ki ga je Ka- navdale lepote Trške gore.
plan znal tako dobro uglasbiti.
Navdih za pesmi mu mladost je dala,
Inspiracijo za svoja dela je črpal v
dobrem literarnem tekstu, kakš- mož srca in uma se podal je v svet,
nem kipu ali sliki, pa tudi v doži- kjer mu pesem nastala, nikoli končala,
vetjih, ki jih s seboj prinaša življe- le vzdušno in plodno skladal je spet.
nje.
Iz duše spev žari mu nežno, zlat,
Josip Kaplan je bil Slovenec, ki blagost srca v prsih vsako srd omili.
sebe nikoli ni pisal z veliko začet- Prijatelj poštenjak drag je njemu vsak,
nico. Skromen in tih, zelo natan- ki diha s plemenitimi čutili.
čen in dosleden je bil vzor učitelja,
pedagoga, zborovodje in skladate- Po Istri viže zbira iz davnine,
lja, predvsem pa velikega človeka. roženice glas ga močno navdihuje,
Svoje znanje je rad in zelo temeljito
prenašal učencem, ki smo ga znali ta biser zvoka, nove domovine,
vpijati z nam lastno radovednostjo. na strune pesmi skrbno oblikuje.
In zato vsakdo, ki je bil njegov uče-
nec, lahko to s ponosom poudari. Pod Učko pesmi mile v venec vije,
posluša morje, tihi šum peščine
Prevod M. M. in od morske vile lepe melodije,
ta glas miline, ki nikdar ne mine.
6
DOGODKI APRIL cionalni, ampak tudi sodobni slo-
venski kulturi. Poskrbeli bomo za
3. april aktivno sodelovanje naših članov
Mestna hiša, Labin v društvu in tudi našem okolju.
Novo slovensko društvo – SKD Menim, da je danes, v času evrop-
Labin skega integriranja in povezovanja
različnih kulturnih koncepcij, zelo
Na ustanovitveno skupščino nove- pomembna komunikacija in odpr-
ga, že 9. slovenskega društva na tost do drugih mnenj, kar ne iz-
Hrvaškem, se je v istoimenskem ključuje samozavesti in zavedanja
rudarskem mestecu v Istri zbralo o lastnih koreninah. Upam, da bodo
14 rojakov. Glavni pobudnik za na- naši programi zanimivi tudi širši
stanek društva, 28-letni novinar javnosti in da bo to hkrati način, da
Kristian Stepčić Reisman je bil iz- se izognemo asimilaciji in izboljša-
voljen tudi za predsednika. Z bese- mo položaj naših rojakov, pa tudi,
dami, da so manjšine bogastvo me- da sočasno delujemo kot izjemno
sta, je navzoče pozdravil labinski avtonomen in prepoznan dejavnik
župan Bruno Hrvatin. Priložnost, družbene integracije v Labinu.«
da bodo to prepričanje potrdile,
bodo mestne oblasti imele kmalu,
ko bo društvo zaprosilo za prostore
za delovanje, kar je trenutno pred-
nostna naloga. Spodbudne besede
in podporo RS je v imenu Velepos-
laništva RS v RH napovedal drugi
sekretar Primož Koštrica, skupščine
pa so se udeležili tudi predstavniki
društev in svetov z Reke in Pulja.
Predsednik slovenskega društva
Labin Kristian Stepčić Reisman Kristian S. Reisman
je ob ustanovitvi izjavil: »Zelo me
veseli, da je v Labinu končno usta- Poslal je tudi kratko sporočilo, v
novljeno društvo, ker nas je, v pri- katerem pravi, da so se skupščine
merjavi z drugimi deli Istre, tu kar poleg 14 ustanoviteljev udeležili še
precej. Posebno sem zadovoljen, gostje: Primož Koštrica, drugi se-
ker so se v društvu zbrali potom- kretar slovenskega veleposlaništva
ci prve, druge in tretje generacije na Hrvaškem, Vinko Knez in Marija
Slovencev in ker smo dobili pomoč Langer iz SKD Istra in svetov slo-
sosednjih društev in ravno tako venske narodne manjšine v Pulju
veleposlaništva RS v Zagrebu. Za in Istrski županiji, tajnica KPD Ba-
zovica Tanja Fućak in župan Labina
začetek bomo skušali – zaenkrat Bruno Hrvatin.
še v tujih prostorih – organizirati
predavanja in srečanja oz. gostova- Po sprejemanju statuta, ki kot glav-
nja drugih, bolj organiziranih dru- ne cilje poudarja ohranitev sloven-
štev. V delovanju bomo pozornost ske kulture in identitete, so člani
nasploh posvečali ne samo tradi- skupščine izvolili predsedstvo in
7
nadzorni odbor. Predsedstvo se- jih velikokrat postavili. Člani, ki so
stavljajo Kristian Stepčić Reisman, se udeležili skupščine, so pretežno
Gaetano Sedej, Zdenko Bevčar, Je- starejši ljudje, polni življenjskega
anne Yvonne Reisman in Teodor elana, in Slovenski dom v Labinu
Štucin. V nadzorni odbor so izbra- bo po zaslugi njihove trme in zane-
ni Gordana Vodopivec - Šumberac senosti, s pomočjo večjih društev,
kot predsednica ter Valter Primožič kot sta Istra iz Pulja in naša Bazovi-
in Vita Dundara kot člani. Predsed- ca, kmalu zaživel s polnimi pljuči.
stvo je za predsednika društva in Prepričana sem, da se bo našel
osebo, pooblaščeno za zastopanje, tudi kakšen mlajši član, občutil po-
izbralo Kristiana Stepčića Reisma- vezanost s svojimi koreninami in s
na, za podpredsednika pa Gaetana
Sedeja. svojim delovanjem omogočil dol-
go življenje še enega Slovenskega
Navzoče je pozdravil labinski žu- doma na Hrvaškem.
pan Bruno Hrvatin, potem pa je Potem ko sem doživela iskreno za-
Primož Koštrica poudaril, da gre za dovoljstvo in srečo naših rojakov v
tretje društvo, ustanovljeno v za- Labinu, sem popolnoma pozabila
dnjem času na Hrvaškem, in da ga na nevihto, na poti nazaj pa se je
bo Slovenija podprla. Nekaj osnov- celo razvedrilo in okrepilo pozitiv-
nih podatkov o slovenski manjšini, ne vtise iz Labina.
tretji po velikosti v Istri, pa je po-
vedal Vinko Knez. 4. april
Slovenski dom KPD Bazovica v
Tanja Fućak: Slovensko društvo sodelovanju s Hrvaškim akadem-
Labin skim društvom likovnih umetni-
kov
Pot v Labin 3. aprila ni bila niti malo
prijetna, hud dež in celo toča sta Eduard Pavlović: Križ križev, ki-
me spremljala celo pot. Po kratkem parska razstava
iskanju sem le našla Mestno hišo, ki
je v starem delu mesta, in vstopila
v veliko dvorano. 14 članov novega
društva je bilo presrečnih, da tudi
v njihovem mestu končno obstaja
ustanova, ki ima v svojem imenu
zelo pomembni besedi – Slovenski
dom. V Labinu in okolici namreč
živi več kot 100 Slovencev in res je
bilo treba ustanoviti društvo tudi v
tem delu Istrskega polotoka. Nav-
zoči so od zadovoljstva nad dogod-
kom kar žareli. Po seznanitvi s sta-
tutom so izvolili telesa in napisali Eduard Pavlović, Vitomir Vitaz, Boris Toman
zapisnik, zatem pa se je druženje
nadaljevalo v sproščenem vzdušju. Samostojno kiparsko razstavo Edu-
Prvi korak je narejen. Kaj pa zdaj? arda Pavlovića z naslovom Križ kri-
Kako naprej? Vprašanja, ki so nam žev, ki je bila na ogled v času pred
velikonočnimi prazniki, je odprl
8
predsednik KPD Bazovica Vitomir Po letu dni smo imeli znova pri-
Vitaz, zatem pa je likovni kritik Bo- ložnost prisluhniti zanimivemu
ris Toman spregovoril o avtorju in predavanju dr. Jerneja Zupančiča,
razstavljenih delih, 13 skulpturah profesorja politične geografije na
v lesu, kovini in drugih materia- ljubljanski filozofski fakulteti in so-
lih ter pri tem posebno pozornost delavca inštituta za narodnostna
namenil simboliki križa. Med ob- vprašanja. Njegovo raziskovanje
iskovalci, ki so tudi tokrat napol- sega na aktualna področja, kot so
nili klubsko sobo, je bilo poleg na- mednarodne selitve, politična in
ših članov videti tudi lepo število socialna geografija, narodno vpra-
avtorjevih kolegov zdravnikov, pa šanje, regionalni razvoj obmej-
tudi drugih, zaposlenih na reški nih in narodno mešanih območij,
medicinski fakulteti. Navzoče je na tranzicijske države ter regionalna
kratko nagovoril tudi umetnik sam, geografija vzhodne in jugovzhod-
se med drugim zahvalil za organi- ne Evrope. V tem okviru sodeluje
zacijo in dober obisk ter skupaj z tudi v več skupinah in uredniških
vodstvom Bazovice vsem navzo- odborih, med drugim tudi pri reviji
čim zaželel tudi vesele velikonočne Migracijske i etničke teme, ki izha-
praznike. ja v Zagrebu, in pri pripravi etnične
M. M. karte srednje in vzhodne Evrope.
Razstavo spremlja tudi poseben
katalog s spremno besedo Borisa Tokrat je govoril o skupnem slo-
Tomana. venskem kulturnem prostoru – in
v tem okviru o možnostih in per-
6. april spektivah za slovenske skupnosti
Slovenski dom KPD Bazovica v sosednjih državah. Pojem skup-
Dr. Jernej Zupančič nega slovenskega kulturnega pros-
Skupni slovenski kulturni prostor tora ima za seboj dolgo zgodovino,
vstop Slovenije v EU pa nakazuje
možnosti za celovitejše uresniče-
vanje. Pri tem so pomembne tudi
manjšine: presegle so nekdanjo
vlogo veznega člena, danes so pred
njimi novi izzivi in obilica priložno-
sti. Skupni slovenski kulturni pros-
tor, če hoče biti učinkovit, mora
postati predvsem komunikacijski,
pa tudi gospodarski prostor; da-
nes so stiki preredki, premalo se
poznamo in premalo spoštujemo
medsebojne razlike ter izrabljamo
številne priložnosti. Temu v prid je
dr. Zupančič znova navedel primer
več kot 800 avstrijskih investicij v
Sloveniji, ki jih je prav v vseh pri-
merih spremljalo sodelovanje pri-
padnikov slovenske manjšine.
9
Tema o spremenjeni vlogi manjšin vso podporo in zaslužijo osrednje
in novih izzivih po vključitvi Slove- mesto v naši dejavnosti. Nisem
nije v Evropsko unijo in v procesih imel pojma, da obstajajo tako za-
globalizacije sta med maloštevil- nimive raziskave, in žal mi je, da
nimi, a zato toliko bolj pozornimi pozneje nisem mogel ostati na
poslušalci zbudila veliko zanimanje osebnem pogovoru z avtorjem tako
in po predavanju tudi živahno raz- kot lani, kar je bilo pravo doživetje.
pravo; med drugim tudi o statusu, Takšna predavanja, kot sta nam jih
pri čemer je dr. Zupančič poudaril doslej predstavila dr. Vera Kržišnik
svoje mnenje, da bi morali vse pri- - Bukić in dr. Jernej Zupančič, so
padnike slovenske skupnosti obra- izjemnega pomena za našo sloven-
vnavati enako. Govor je bil tudi o sko skupnost, ki zaradi različnih
jeziku in ob tem smo znova opozo- razlogov dejansko postaja vse šib-
rili na dolgoletno željo po sprem- kejša. Širijo nam namreč obzorja in
ljanju programa slovenskega radia ponujajo nova spoznanja, krepijo
in televizije v Istri in na Kvarnerju. samozavest in samospoštovanje.
Beseda je tekla še o krepitvi iden- To nam je v veliko oporo v času
titete, izobraževanju mladih, krov- globalizacije, ki pomeni velik iz-
nem zakonu in vračanju potomcev ziv tudi nam in slovenskemu naro-
slovenskega rodu v Slovenijo, pa du nasploh. V teh novih razmerah
tudi o priložnostih v gospodarstvu moramo poiskati poti in način, kako
in čezmejnem sodelovanju. se ne samo ohraniti, ampak tudi
krepiti in razvijati. V tem smislu
Predavanje je organiziral Svet upam, da bo Svet slovenske narod-
slovenske narodne manjšine ne manjšine PGŽ takšna predava-
PGŽ v sodelovanju s Svetom nja organiziral tudi v prihodnje in
SNM Reke in KPD »Bazovica« v ta namen od županijskih oblasti
M. M. prejel dovolj sredstev, da bi postala
redna in sčasoma tudi sestavni del
dejavnosti, ki sicer potekajo v na-
šem Slovenskem domu.»
V te besede Slavka Arbitra je mo-
goče na kratko strniti mnenje ob-
iskovalcev, ki so se udeležili pre-
davanja dr. Jerneja Zupančiča,
zanimiv pogovor z njim pa je v so-
botni prilogi Novega lista Pogled
23. aprila objavil novinar Neven
Dr. Jernej Zupančić Šantić.
Slavko Arbiter: Željni smo takšnih 6. april
predavanj! Koordinacija svetov narodnih
manjšin Reke
Navdušen sem in več kot prijetno
presenečen nad predavanjem. Me- Na izrednem sestanku, ki so ga
nim, da takšna srečanja zahtevajo sklicali predsedniki petih svetov,
10
sta bila odsotna predsednica Sveta med drugim na spletnih straneh
srbske narodne manjšine Darin- Mesta Reka kmalu objavilo tudi Po-
ka Janjanin, obenem predsednica slovnik.
Korodinacije, in predsednik Sveta M. M.
madžarske narodne manjšine dr.
Tibor Poganj. 7. april
Sedež Zveze slovenskih društev
Po besedah predsednika sloven- na Hrvaškem obiskal državni se-
skega sveta Milana Grlice so na kretar za Slovence v zamejstvu in
sestanku, ki ga je najprej vodil Mi- po svetu Zorko Pelikan
hailo Davčevski iz makedonskega
sveta, sprejeli poslovnik koordi- Državni sekretar za Slovence v za-
nacije, naslednja točka dnevnega mejstvu in po svetu Zorko Pelikan
reda pa je bila razrešitev doseda- je obiskal sedež Zveze slovenskih
nje predsednice in dveh podpred- društev na Hrvaškem v Zagrebu
sednikov. Dodati velja, da je bil in se tako po vnovičnem prevzemu
razlog sklica izrednega sestanka tega delovnega mesta decembra
prav (ne)sprejem poslovnika in lani prvič znova sešel z vodilnimi
pretek predsedničinega mandata. člani vseh društev z izjemo lovran-
Novega predsednika so izvolili v skega Snežnika. Dobrodošlico je
skladu z novim Pravilnikom. Pred- navzočim zaželel predsednik Zveze
log, da bi to dolžnost prevzel nekdo Darko Šonc in ob tem med drugim
od mlajših članov, zaradi njihove poudaril pomen dobrega medseboj-
prezasedenosti ni mogoč, tako da nega sodelovanja, Zorko Pelikan pa
je za predsednika izvoljen Ljubo je na kratko predstavil svoje delo
Radović, ki vodi Svet črnogorske in navzoče seznanil s sprejemom
narodne manjšine, podpredsednik Zakona o odnosih RS s Slovenci
pa je Mihailo Davčevski. zunaj njenih meja. Srečanja sta se
udeležila tudi svetovalec v Uradu
Prejšnji predsednici Darinki Ja- Vlade RS za Slovence v zamejstvu
njanin so vsi navzoči izrekli polno in po svetu Rudi Merljak in v ime-
priznanje za prizadevno delo koor- nu Veleposlaništva RS v RH drugi
dinacije, nezadovoljstvo pa so izra- sekretar Primož Koštrica.
zili zaradi načina komuniciranja oz.
nekaterih izjav, ki nimajo soglasja Krajši obisk je bil tudi priložnost za
vseh svetov (predsednikov). Novi strnjeno predstavitev dejavnosti
predsednik koordinacije se je za- društev, predvsem pa problemov,
hvalil za zaupanje in med drugim s katerimi se srečujejo; predsednik
obljubil, da v javnosti ne bo na- KPD Bazovica Vitomir Vitaz je tako
stopal brez predhodnega soglasja s opozoril na premajhno število raz-
preostalimi člani koordinacije. pisanih štipendij, za katere se na
Reki in v županiji vsako leto pote-
Dosedanja predsednica koordina- gujejo številni potomci slovenske-
cije Darinka Janjanin dogajanja ni ga rodu.
želela komentirati. Upajmo, da bo M. M.
njeno izredno uspešno delo na-
daljevalo tudi sedanje vodstvo in
11
7. april skim pripovedkam je na zadnjih
Petra Aničić: Tečaj fotografije srečanjih dodala stripe, urice pa
bi želela popestriti s filmi in risan-
Marca se je v mladinski skupini za- kami, tako da v prihodnje vabi na
čel novi projekt, tokrat fotografski ogled filmov Kekec in Sreča na vr-
tečaj pod vodstvom znanega reške- vici. V prizadevanja, da bi najmlaj-
ga fotografa Istoga Žorža. Njegove še pritegnili z zanimivim progra-
bogate izkušnje, dolgoletna kariera mom, se bo vključilo tudi društvo
in smisel za predavanje zagotavlja- Bazovica in knjižni sklad obogatilo
jo kvaliteto tečaja, na katerem se z novimi naslovi. Jasna pa napove-
nas 15 članov na zabaven način uči duje, da se bodo najmlajši kmalu
umetnosti fotografiranja. predstavili tudi na odru.
M. M.
Prvo uro smo se na kratko seznanili
z zgodovino fotografije in različni-
mi fotoaparati, za katere sem pre-
pričana, da jih večina od nas doslej
ni imela priložnosti videti, kaj šele
držati v rokah. Z nekoliko smeha in
malo več pozornosti smo prispeli
tudi do resnejših lekcij, kot sta od-
piranje leč in hitrost posnetkov, kar
nas trenutno najbolj muči. Da ne
bo pomote, gre za resne zadeve, ki
predvidevajo tudi domačo nalogo.
Velikonočne praznike in prosti čas
bi zato morali končati z vrsto za- Jasna Zazijal-Marušić in
nimivih posnetkov krajine in por- Loredana Jurković
tretov. Tisti malo boljši bodo na
ogled na skupinski razstavi po kon- 8. april
cu tečaja, ob tej priložnosti pa vse V Opatiji potekalo tretje Hrvaško-
zainteresirane vnaprej pozivam na slovensko srečanje slavistov
obisk in prosim za komentar, ki naj
bo iskren, a ne preveč kritičen. V okviru dolgoletnega sodelovanja
Prevod M. M. so slavisti iz obeh držav razprav-
ljali o hrvaškem in slovenskem je-
8. april ziku in književnostih ter izmenjali
Slovenski dom KPD Bazovica izkušnje in informacije o študijskih
Bralne urice, vodi Jasna Zazijal - programih. Dvodnevno srečanje
Marušić, organizator Svet sloven- sta organizirala Oddelek za kroati-
ske narodne manjšine PGŽ stiko in Oddelek za južnoslovanske
jezike s književnostmi na zagreb-
Jasna Zazijal - Marušić skrbno izbi- ški filozofski fakulteti. Po besedah
ra knjige in slikanice. Mehurčkom predstojnice Katedre za slovenski
Otona Župančiča, Mačku Muriju jezik in književnost na Oddelku za
Kajetana Koviča, Pedenjpedu Nika južnoslovanske jezike in književ-
Grafenauerja in slovenskim ljud- nosti dr. Anite Peti Stantić je študij
12
slovenistike, v minulem obdobju ko, saj je bila za marsikateri zbor
vključen v južnoslovanske in sve- odskočna deska. Za veliko zborov,
tovne književnosti, danes na do- tudi za našega, je postala vsakolet-
ločen način samostojen študij, hr- ni dogodek.
vaški jezik na filozofski fakulteti v
Ljubljani pa se poučuje na Oddelku Letos smo bili tam že 36., in to 9.
za slavistiko, Katedri za hrvaški in aprila v vasici Knežak pri Ilirski
srbski jezik oz. v različici, ki da ni Bistrici. Na repertoarju smo imeli
prav povsem zadovoljiva. štiri pesmi: Zdomec (Josip Kaplan,
na besedilo Slavka Arbitra), Samo
Poleg razprave o jezikovnih vpra- moru virujem (Zdenko Runjić, na
šanjih so bili na dnevnem redu tudi besedilo Krsta Jurasa), Gor čez iz-
prispevki. Predstavniki ljubljanske ero (Matej Hubad, ljudska) in Tan-
FF so jih med drugim namenili na- cuj, tancuj (Jan Šoupal, ljudska).
slednjim temam: o slovenskem je- Pod dirigentsko palico maestra
ziku kot jeziku države, ki je postala Franja Bravdice je bil naš nastop
članica EU je govorila mlada razis- dostojen, dokaz pa sta bila aplavz
kovalka ljubljanske FF Nina Novak, in vzdušje navzočega občinstva. Po
dr. Irena Novak Popov je pozornost nastopu, ob dobri kapljici in večer-
namenila Edvardu Kocbeku in Hr- ji, smo se veselili s preostalimi še-
vaški, dr. Alojzija Zupan Sosič na- stimi nastopajočimi zbori. S pesmi-
silju v sodobnem romanu in dr. jo in ob lepih besedah je čas hitro
Mateja Pezdirc Bartol marginalcem mineval in že smo se morali poslo-
v sodobni slovenski dramatiki, dr. viti, z veliko želja, da bi se videli in
Miran Štuhec z mariborske peda- srečali tudi prihodnje leto.
goške fakultete pa je govoril o knji-
ževniku Jožetu Pogačniku. Vse priznanje in zahvala organiza-
(NL 10. 04. 2006, prevod M. M.) torju, ki se je potrudil za tako lepo
vzdušje in tako prijeten večer.
9. april:
Knežak, Primorska poje 2006 9. april
Darko Mohar: Izlet planinske sku-
Svoje vtise z nastopa je poslala pine na Čaven
predsednica MePZ Bazovica Dra-
gica Rizman Po napovedi najtoplejši dan tega
leta je bil pravzaprav malo čuden.
Spet se je obrnilo leto in Primorska Sonca ni bilo, temperatura nad
poje je za nami. Že 36 let prepeva- osemsto metrov okrog 5 stopinj,
mo po primorskih vasicah in me- malo južnega vetra, tako da nam na
stih. To leto je leto pesnika in knji- izletu na Čaven prav gotovo ni bilo
ževnika Simona Gregorčiča ob 100. vroče. Oblačila, ki smo jih vzeli s
obletnici njegove smrti. Pesem ne seboj na »spomladanski sprehod«,
pozna meja in z njo ohranjamo so komaj zadostovala. V gozdu je
vrednotenje slovenskega jezika in snega bilo čez meter, gozdna cesta
slovenske kulture v zamejstvu. V od Predmeje do Doma A. Bavčerja
zgodovini revije smo bili priča dej- na Čavnu ni bila splužena, tako da
stvu, da iz majhnega zraste veli- je bil vse skupaj pravi zimski po-
13
Čaven-na vrhu Kuclja
Lokavec. Jasna in Vojko sta prines-
la medv


Use: 0.1022